V svojem najbolj znanem delu Slava vojvodine Kranjske (izšla 1689) Janez Vajkard Valvasor med drugim opisuje tudi kraj svojega otroštva, in večnega počitka – Izlake. Piše o vrelcu termalne vode ter o svojem domu – gradu Medija.

Zgodovina gradu Medija

Na tem mestu je verjetno že konec 15. stoletja stal dvonadstropni gotski dvor pravokotnegatlorisa plemičev Gallov z bližnjega Gamberka. Ti so ga v 16. stol. prezidali v grad Medijo (Galleneck). Grad Medija je po nekdanjih krajevnih mejah sodil v Podlipovico, ker je stal na desnem območju potoka Orehovica. Romanski oziroma gotski dvor so na vzpetini nad sedanjo cesto Izlake -Moravče pozidali plemiči Galli z gradu Gamberk verjetno že pred 15. stoletjem. Grad je bil gospodarska izpostava gospoščine Lebek pri Vačah. Od leta 1562 do 17 65 je bil rodbinski grad družine Valvasor. Jernej Valvasor, oče barona Janeza, je grad povečal in mu dozidal grajsko kapelo Roženvenske matere božje in grobnico. Po letu 1765 je grad hitro menjaval lastnike in propadal, dokler ga ni leta 1868 kupil Alojz Prašnikar, podjetnik in graditeljImage železnic. Ta je grad in kapelo obnovil in v najlepši grajski sobani uredil Valvasorjevo sobo.

Do drugesvetovne vojne so v njem živele različne najemniške družine. Leta 1944 so grad minirali partizani. Kapela je takrat ostala nepoškodovana, kasneje pa je propadla. Leta 1990 je občina Zagorje s pomočjo države porušeno kapelo obnovila.

Otvoritve 10. novembra 1990 seje udeležil tudi tedanji minister za kulturo. Maša z blagoslovitvijo je bila teden pozneje, obred pa je opravil tedanji metropolit, dr. Alojzij Šuštar. Leta 1993 -ob 300-1etnici baronove smrti -so zagorski kulturniki s pomočjo občine znamenitemu rojaku in polihistorju Valvasorju na pročelje obnovljene kapele vzidali spominsko ploščo.

Kapela

V kapeli so občasno Valvasorjevi glasbeni večeri, na grajskem dvorišču pa Valvasorjevi dnevi. Grajski kompleks, ki je v svoji zgodovini zamenjal 25 lastnikov, je tudi zdaj v privatni lasti potomcev družine Grobljar z Obrezije. Na pročelju kapele sta zdaj vzidani dve spominski plošči.
Leva govori o Janezovem bratrancu Janezu Krstniku, desna pa o Janezu Vajkardu Valvasorju – oblikoval jo je akademski slikar Nikolaj Beer, okrogli relief z baronovim doprsjem je delo kiparja Vladimirja Štovicka, napis pa je v latinščini napisal baronov sodobnik Janez G. Dolničar.
Prevedel ga je Franc Baraga in pravi:

Človek. počasti ta kraj, ki Vajkard v njem pokopan je,
mož domovine je on velika dela slavil.
Mesto Ljubljana zibel, a krsto mu Krško je dalo,
ko mu Lyon je moči sredi življenja otel.
Več od tega ne sprašuj, o bralec, dovolj je, če rečem:
‘mož velikih tu leži’, drugo vse SLAVA pove.