Kum, ki ga prepoznamo že od daleč po svojem znamenitem oddajniku, leži na 1220 m nadmorske višine, na njegovem vrhu pa se poleg oddajnika nahaja še planinska koča ter cerkev svete Neže. Pot na Kum je najbolj primerna ob lepem sončnem vremenu, saj se takrat razgled razpne vsepovsod. Od tod seže pogled na Kopitnik, Veliko Kozje, Lisco, Bohor, Nanos, Gorjance, Snežnik, Čemšeniško planino, Mrzlico, Raduho, Boč, Pohorje, Uršljo goro in še nekaj drugih vrhov. Vidimo lahko tudi najvišji slovenski vrh, Triglav.
Bližnjic do vrha ni, treba je iti po eni ali po drugi poti, da prilezemo do točke, ki jo želimo osvojiti. Kum velja za enega izmed obljudenih hribov, na katerega zahaja veliko domačinov, poleg njih pa se na njega vzpnejo ljudje iz vseh koncev Slovenije in tudi številni turisti. Največ je tujcev iz Zagreba, saj se ob jasnem vremenu iz Kuma vidi celo Zagreb.
Najlepše se je odpraviti na Kum spomladi, saj lahko ob poti spremljano cvetočo naravo. Opazimo lahko kronice, votle petelinčke in čemaž. Sam vrh Kuma cveti v maju in vse do srede junija. Opazite lahko tržaške svišče, Pavlinijeve vijolice, travniške klinčke, brstične lilije, bele in rumene homulice, zale klobučke, primožke in hermelike.
Za najbolj obiskano pot pa velja iz Trbovelj preko Dobovca, saj je najlažja in primerna za majhne otroke, hkrati pa je tam najlepša flora.
Na vrhu Kuma se nahaja oddajnik, ki so ga postavili leta 1960. Večjo vlogo je ta dobil leta 1963, ko se je začela množična gradnja oddajnikov. Zaradi dobre lege in oddajnika je Kum med 10-dnevno osvobodilno vojno leta 1991 dvakrat nastradal. Jugoslovanska ljudska armada je v tem času želela prekiniti pretok informacij in načrtno bombardirala oddajnike. Na mestu oddajnika je prej stala cerkvica svetega Jošta.
Poleg cerkve svetega Jošta, ki jo ni več, pa danes še vedno stoji cerkev svete Neže. Neža je bila mučenka iz krščanstva, ki velja za simbol mladosti ter je zavetnica deviške čistosti in poguma. Cerkev spada v župnijo Dobovec, sama cerkev pa ima kar tri oltarje: oltar svete Neže, svetega Jerneja in svetega Janeza Krstnika. Letnica gradnje ni znana, vedo pa, da je iz 16. stoletja, saj je zgrajena v romanskem slogu. Danes v spomin na cerkev svetega Jošta ljudje hodijo k maši na Jernejevo nedeljo, torej zadnjo nedeljo v avgustu.
O sveti Neži in Joštu pa so se skozi čas oblikovale kar 3 legende.
Prva pravi, da je bila Neža lepa deklica, ki je živela v Kostanjevici na Krki. Ker je tam vsako leto poplavljalo, je začela moliti proti poplavam. Skrivnostni glas pa jo je ves čas vabil na Kum. Neža je poslušala skrivnostni glas in odšla na Kum, pridružil pa se ji je pastir Jošt, ki je bežal pred Turki. Med njima se je vedno iskrilo, vendar te ljubezni nikoli nista uresničila. Po poti na Kum lahko vidimo dve kapelici, ki opominjata na Nežo in Jošta, ki so ju neznani storilci usmrtili. Danes se jima verniki priporočajo za uresničeno in srečno ljubezen.
Vse legende pa nimajo srečnega konca. V eni izmed legend naj bi živela na Kumu pastirica Neža in gospodar Jošt. Neža nekega dne pase krave in izgubi eno kravo. Sama se odloči, da jo bo poiskala, vendar jo na koncu najde mrtvo, saj pade v brezno blizu Borovaka. Neža začne jokati, njene solze pa naj bi danes imenovali solzice svete Neže, saj tam danes obstaja potoček.
V tretji legendi pa se spet pojavijo roparji. Neža in Jošt sta bila bogataša, ki sta iz Jutrovega potovala pod Kumom. Zajela ju je huda nevihta in sklenila sta se skriti v gozd. Tam so ju našli roparji in ju želeli usmrtiti. Čudežno sta jim pobegnila in se skrila v podzemni jami pod Malim Kumom. V zahvalo naj bi vsak sezidal svojo cerkev.
Poleg oddajnika in cerkve svete Neže se na vrhu Kuma nahaja tudi planinski dom, kjer se lahko okrepčate. Koča je bila prvič odprta 5. septembra 1948, sprva pa je bila last ljubljanskega župana Ivana Hribarja. Trenutni oskrbnik je Roman Ledinek, ki poskrbi, da gostje niso lačni in žejni. Stalna ponudba je njihova sladica kumska rezina. Koča je odprta vse dni razen ob ponedeljkih. V koči je možno prespati, lahko pa se dogovorite tudi za kakšne prireditve ali praznovanja.
Narava v okolici Kuma pa ni samoumevna, saj Kum spada v Krajinski park Kum, ki se nahaja med Savo in Kumom, spada pa v občino Trbovlje. Leta 1996 je bil sprejet Odlok o razglasitvi znamenitosti arheoloških območij ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Trbovlje. Predvsem je park namenjen rekreaciji in ohranitvi narave. Tukaj je prepovedano kakršnokoli onesnaževanje, krčenje gozdov, gradnja ali kakšna druga dejavnost, ki bi uničila pokrajino. Leta 2004 je bil Krajinski park Kum vključen tudi v Naturo 2000. S tem skrbijo za ohranjaje živalskih in rastlinskih vrst kot so gorski glavinec, velecvetna mrtva kopriva, avrikelj, rumeno milje, tevje, ruj, črni gaber in mali jesen.
Kum v Katehismusu omenja že Primož Trubar leta 1575. Tudi Janezu Vajkardu Valvasorju se je zdel pomembna točka in opisal ga je v Slavi vojvodine Kranjske. Omeniti pa je treba, da ga je poznal tudi Fran Levstik in ga omenil v prvem slovenskem programu Popotovanje od Litije do Čateža.
Svež zrak pomaga pri sprostitvi in boljšem odločanju. Kum je odlična točka za enodnevni izlet ne glede na to, iz katerega konca Slovenije prihajate. Njegova višina ni nedosegljiva, nanj pa se lahko povzpnete tudi z otroki. Na vrhu se odpre razgled na vse konce, okrepčate se lahko v koči na Kumu, otroci pa se lahko vmes igrajo na igralih, ki se tam nahajajo. Če pa ste jutranji tip človeka, se lahko na Kum povzpnete že zgodaj zjutraj in uživate ob sončnem vzhodu.
