ZASAVSKA SVETA GORA 2020

Zasavska Sveta gora

Zasavska Sveta gora ali s starejšim imenom Sveta gora je 852 metrov visok hrib na levi strani reke Save in prijetna točka za nedeljski izlet. Do nje se lahko zlahka povzpnete z avtom, saj do nje vodi kar nekaj cest. Če pa se radi sprehajate, do Zasavske Svete gore vodijo tudi številne markirane poti, za kolesarje pa predstavlja prijeten kolesarski vzpon.

Ko se povzpnemo ali pripeljemo na vzpetino najprej zagledamo napis »Dobrodošli na Zasavski Sveti gori«, takoj za njim pa razgled na cerkev Marijinega rojstva. Sama cerkev je bila zgrajena že v 6. stoletju, obzidje pa so zgradili v času turških vpadov, hkrati pa tudi zvonik, ki je sprva služil kot razgledni stolp. V obzidju je še danes, iz 15. stoletja ohranjena vdolbina, ki jo domačini imenujejo Puščava. Kdo ali kaj je bilo tam, nihče ne ve, ugiba pa se, da je mogoče tam živel kakšen spokornik ali pa so tja poslali tlačana, ki se ni želel podrediti kakšnemu gamberšekmu gospodu. Prvi zapisi o tej »čudežni« gori so se pojavili približno 768 let nazaj, v svojih zapisih pa jo je omenjal že Janez Vajkard Valvasor. Trdil je, da so se v cerkvi dogajali čudeži, med drugim je zapisal, da je neka slepa gospa, ki naj bi jo osebno poznal po kolenih trikrat obšla prezbiterij, in ko je zaključila »obhod« je zavel močan piš, ji odnesel pajčolan, gospa pa je spregledala.

Med drugo svetovno vojno so na območju, kjer danes stoji cerkev Matere Božje našli grobove Staroslovencev. Zgodovinarji domnevajo, da so imeli slednji svoje pogansko svetišče, nato pa je nastala Marijina cerkev.

Iz časa turških vpadov je znana ljudska zgodba, ki pravi, da so Zasavsko Sveto goro želeli napasti Turki, vendar se je poveljnikov konj ustrašil, ko naj bi zagledal Jezusa in vrgel poveljnika s sedla in tako prestrašil tudi ostale, ki so se rajše umaknili. Temu priča tudi slika v kapelici na razpotju pod cerkvijo. Ker pa je to ljudsko izročilo, se od ust do ust razlikuje.

Ob cerkvi je tudi župnišče, ki je bilo zgrajeno najprej v romanskem, nato pa v gotskem slogu. Nazadnje je bil preurejeno leta 1868 in takšno je ostalo vse do danes.

Planinski dom

Malo nižje od same cerkve je postavljen planinski dom, ki je bil sprva zgrajen leta 1931, pozneje pa požgan. Na novo so ga zgradili leta 1976. Posvečen je takratnemu predsedniku Ferdu Tomažinu, ki je bil glavni pobudnik za izgradnjo planinskega doma. Zraven njega pa je bila včasih tudi šola, ki so jo partizani v času osvobodilnega boja požgali. Nove žal niso zgradili. V planinskem domu je mogoče prenočiti, dogovorite se lahko za kosila po naročilu, seveda pa nudijo tudi odlične jedi na žlico. V času kolin svojo ponudbo še popestrijo z domačimi kolinami. Ob planinskem domu se nahaja tudi manjše igrišče, primerno za otroke.

Vredno si je ogledati tudi spomenik namenjen žrtvam prve svetovne vojne, ki ga je »izklesal« Tone Kralj. Kip upodablja klečečega vojaka, enkrat letno pa se mu poklonijo tudi pri sveti maši.

Dogodki na Sveti gori

Destinacija privablja romarje, ki se vsako prvo nedeljo v mesecu zberejo na »gori«. Prirejajo se tudi organizirani dogodki kot sta spominski pohod 1. štajerskega bataljona iz Zagorja ali nočni pohod z baklami z Izlak. Za kolesarje je vsako leto, začetek avgusta organiziran vzpon na Zasavsko Sveto goro iz Zagorja, v okviru občinskega praznika občine Zagorje. Blizu Zasavske Svete gore in sicer z Golč pa je vsako leto 1. maja organiziran tradicionalni pohod na Pleše, ki se nahajajo med Marelo, kjer je čez zimo, če zapade dovolj snega odprto smučišče, in Zasavsko Sveto goro. Privablja tako staro kot mlado generacijo, ljudje plešejo, klepetajo in uživajo ob dobri hrani in pijači. Skratka, to je en velik piknik, ki združuje ljudi tako iz Zasavja kot iz drugje.

Blizu Svete gore kot ji pravimo domačini (zgolj, ker je ime predolgo) pa obstaja tudi kratka pot na Roviški vrh ali kot mu domačini na kratko rečemo »R’viškovc«, 930 m visok hrib, ki ga je lahko osvojiti, z njega pa se razprostira pogled na dolino še z drugega kota. Nanj se lahko povzpnete kar s ceste, malo nižje od same Zasavske svete gore, z Golč ali pa z Rovišč.

Pod priljubljeno izletniško destinacijo se nahaja tudi zaščitena rastlina z imenom Avrikelj, ki cveti od marca do julija, pohodniki pa ga velikokrat zamenjajo s trobenticami. Poleg Avriklja pa v spomladanskem času v gozdu naletimo tudi na pomladanski veliki zvonček ali kronico.

Če se odločimo, da se bomo sprehodili do Zasavske Svete gore moramo biti pozorni tudi na divje živali, ki živijo v gozdu. Včasih v gozdove pod Sveto goro zaide kakšen medved, ki je že kdaj prestrašil kakšnega turista, previdni pa moramo biti tudi na stalne prebivalce tega gozda, divje prašiče.

Razgled se na vrhu razprostira na vse strani. Vidimo lahko od zasavskih hribov, Kamniško – Savinjskih Alp, Julijskih Alp na eni strani, na drugi strani pa litijske hribe. Splača pa se tudi počakati na sončni zahod, za tiste, ki pa radi vstajate zgodaj pa si je vredno ogledati tudi vzahajajoče sonce.

Zasavsko Sveto goro se splača obiskati, ne samo v poletnih mesecih, pač pa tudi pozimi, saj ob lepem sončnem dnevu izgleda kot, da ste prišli v pravljico.

Besedilo: Lepote Slovenije