Soteska reke Radovne med hriboma Hom (834 m) in Boršt (931 m) se imenuje Vintgar. Presenetljivi rečni ovinek pri vasi Krnica pojasnuje geološka zgodovina. V zadnji medledeni dobi je bohinjski ledenik zajezil odtok reke Radovne proti Savi Bohinjki pri Bledu. Nastalo je jezero in na najnižjem prehodu začelo odtekati proti Savi Dolinki. Zaradi precejšnje višinske razlike je bila moč Radovne velika. Vrezala je 1600 m dolgo sotesko. Strme in prepadne stene so visoke od 50 do 100 m.
Vintgar je najbolj obiskana soteska v Sloveniji. Zaradi svoje izjemnosti je prepoznana kot geomorfološka in hidrološka naravna vrednota državnega pomena.
Odkritje soteske Vintgar
Odkritje soteske Vintgar sega vse do l. 1890. Zasluge za možnost obiskovanja gredo v največji meri zanesenjakom, kakršna sta Jakob Žumer, široko razgledan in podjeten domačin iz Gorij, ki je živel v neposredni bližini soteske in Engelbert Lergetporer, kartograf in fotograf iz Bleda, ki je s svojimi fotografijami opravil prvo promocijo soteske v svetu. Žumer je smelo vodil gradnjo mostov-galerij in bil v ospredju pri promociji in zagotavljanju ter zbiranju sredstev, ki so bila nujno potrebna za gradnjo v soteski, zaradi zagotavljanja prehodnosti.
Slavnostna otvoritev soteske se je zgodila 26.8.1893, vendar so poplave in druge izjemne naravne okoliščine kar nekajkrat onemogočile prehodnost in izničile delo prizadevnih generacij. Kot zanimivost velja omeniti dejstvo, da so protesti turistično ozaveščenih domačinov l. 1912 pripomogli k temu, da reka Radova v soteski ni bila zajezena, kar bi seveda onemogočilo obisk in ogledovanje.
Reka Radovna
Reka Radovna je le ena številnih alpskih rek, a za ljudi, ki živijo v njeni bližini in so z njo povezani, je neprecenljiva. Ne zgolj zaradi svoje igrive narave in lepote, ki jo ponuja na svoji komaj 17 km dolgi poti, pač pa tudi zaradi svojega podzemnega telesa s katerim napaja več kot 200.000, ki živijo v bližini. Radovna izvira v eni od triglavskih dolin, ki se imenuje prav po njej. Slovenci smo zelo ponosni na našo najvišjo goro 2864 m visok Triglav, ki ni le najvišji vrh Julijskih Alp, pač pa tudi eden od nabolj prepoznavnih simbolov vseh Slovencev. Radovno včasih vzneseno poimenujemo hči Triglava. Njena glavna pritoka Krmarica in Kotarica pritekata prav iz triglavskega pogorja. Na poti se jima pridružijo še pritoki Ravnik, Zmrzlek, Lipnik, Smešnik, Ribščica, Račnek, Buden in skorajda pri koncu še Rečica.
Na svoji poti pod pretežno gozdnatima kraškima planotama Mežakla in Pokljuka, so nekdaj moč vode uporabljali za mline, žage, kovačnice in tudi elektrarne, ki obratujejo še danes. Svojo najbolj atraktivno vlogo pa reka odigra v soteski Vintgar, kjer ustvarja slikovite prizore in že tisočletja zapisuje v skalo, skozi katero si utira večno pot.
Pot ogleda se zaradi trenutnih razmer z virusom začne na zgornji točki soteske in poteka izključno enosmerno (pred ukrepi se je lahko vstopilo tudi na spodnji točki). Pot skozi sotesko resnično navduši s vso svojo lepoto in barvami, v vročih poletnih dneh je hlad reke Radovna prava osvežitev. Precejšen den poti se prehodi po mostovih oziroma galerijah, kar naredi še nek poseben čar. Seveda je ogled najbolj priporočen ob lepem sončnem vremenu, saj takrat vse barve soteske resnično pridejo do svojega izraza. Na koncu soteske imate za povratek na vstopno točko na voljo dve poti. Prva je pot preko Sv. Katarine, druga pa preko Blejske Dobrave oziroma kot rečejo domačini po Strmi strani.
Pot Vintgar–Sveta Katarina
Pot začnete pri spodnjem glavnem vhodu v sotesko Vintgar v Podhomu. Na koncu soteske, kjer se nahaja slap Šum, se orientirate desno ter sledite smerokazom k cerkvi sv. Katarine. Pot predstavlja 1,2 km lažjega vzpona skozi gozd ter dobrih 80 metrov višinske razlike. Cerkvica stoji na čudovitem razgledišču po okolici, ki je zaradi impresivnosti poimenovan tudi kot oltar Gorenjske. Na desni je manjša okrepčevalnica. Vračate se lahko v smeri proti izhodišču (smer zahod), pri čemer sledite usmerjevalnim tablam, lahko pa se usmerite tudi proti jugovzhodu v smeri proti Zasipu ali Bledu.
Cerkev Sv. Katarine
Cerkev je nastala v poznem srednjem veku. Prvič se omenja okrog leta 1500 in je bila znana kot romarska cerkev. V času turških vpadov so ob njej domačini kurili kresove, s katerimi so okoliške prebivalce opozarjali na nevarnost. Zanimivo je, da so jeseni leta 1860 pred cerkvico izkopali skrinjico z zakladom, ki naj bi jo leta 1812 zakopal nek francoski general.
Pot Šum–Blejska Dobrava–’Strma stran’
Pot prav tako začnete pri spodnjem glavnem vhodu v sotesko Vintgar v Podhomu. Na koncu soteske, kjer se nahaja slap Šum, se orientirate levo ter prečkate most. Stopnice vodijo strmo navzgor. Začnete z vzponom v smeri Blejske Dobrave. Ko se strmina umiri, prispete v vas Blejska Dobrava. Pot nadaljujete po asfaltirani cesti naravnost do križišča in sledite usmerjevalni tabli levo navzgor do korita. Tam ponovno zavijete levo. Cesta vas bo vodila mimo hiš do konca naselja in gozdne poti, ki vas bo pripeljala nazaj do brunarice ob vhodu v sotesko. To pot po domače imenujemo »Strma stran«, saj se del poti na vrhu klifov vije prav nad sotesko. Na poti bodite previdni in ne stopajte preblizu roba. Ne prožite kamenja, pod vami so lahko obiskovalci soteske. Ves čas poti sledite rumenim usmerjevalnim tablam.
